Celotno narodno delo koroäkih Slovencev je osredotoceno na ures-nicitev dolocil clena 7 aystrijske drzavne pogodbe. Predstavniki po-litiönih strank iz drzavne pogodbe. Predstavniki koroäkih Slovencev pa zakonske ureditve z dne 7. julija 1976 ne morejo priznati, ker sloni ureditev dvojezicnih napisov na ätetju posebne vrste oziroma ugo-tavljanju manjäine. Z odredbo o uradnem jeziku pa je bilo mocno zo-zeno podrocje, na katerem je priz-nana slovenäcina kot uradni jezik.
Iz nakazanega bi mogli sklepati, da je za drzavo oziroma avstrijske stranke manjäinsko vprasanje ure-jeno. Ker pa je. slovenska narod-nostna skupnost näsprotnega mne-ja, so staliäca dozdevno nepremostl-jiva. Vzroka vsaj za rahel optimizem torej potemtakem ne bi büo.
In vendar je prav, ce prikazemo v clanku nekaj pozitivnih premikov v odnosih avstrijskih drzavnih pred-stavnikov in deloma tudi zastopni-kov politicnih stank do koroäkih Slovencev. Na vsak naöin so ko-roäki Slovenci pozdravüi sledeca dejanja:
• Drzavni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger je sprejel 28. febru-aija 1978 zastopnike Narodnega sveta koroäkih Slovencev. Predsednik NSKS dr. Matevz Grilz je iz-razil pri razgovorih pripravljenost in zeljo koroäkih Slovencev do po-novnih razgovorov z aystrijski vla-do.
• Zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je sprejel 3. aprila 1978 predstaynike Narodnega sveta koroäkih Slovencev in Zveze slovens-kih organizacij na razgovore. Predstavniki koroäkih Slovencev so ob-razlozili svoja staliäca, prikazali so-cialno in gospodarsko problema-tiko naselitvenega ozemlja koroäkih Slovencev ter predlagali ureditev vpraäanj slovenskih otroäkih vrtcev in-viäjega poklicno-izobraze-valnega äolstva.
• Pri svecanosti na Dunaju v spo-min selkim zrtvam je izjavü drzavni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger, da selske zrtve niso brez casti, kakor je receno v obsodbi, ampak da so rojaki kot zrtve nacizma
vredni castnega spomina republike Avstrije.
• 20. aprila 1978 je ukinil zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger sodni postopek proti Fortunatu in Marjanu Olipu, Petru Olipu in Florijanu Jugu, ki so preprecili ätetje posebne vrste v obcini Sele. Drzavni predsednik je izjavil, da so ätiije obdolzeni zrasli v obcini, ka-tere slovensko govoreci obfeani so morali placati v casu nacizma po-sebno visok krvni davek.
• Vse v koroäkem dezelnem zboru zastopane stranke so predlagale po svojih zastopnikih v kolegiju De-zelnega äolskega sveta prof. dr. Re-ginalda Vospernika za novega rav-natelja Zvezne gimnazije za Slo-vence v Celovcu.
• Zvezni kancler dr. Bruno Kreisky bo obiskal 27. maja 1978 profesoije, dijake in zastopnike staräev na Zvezni gimnaziji za Slo-vence v Celovcu. Osebno se hoce prepriöati o delu na äoli in sliäati zelje ravnateljstva in profesorskega zbora.
• Avstrijska drzava je podprla s primernimi financnimi sredstvi delo, s katerim naj bi se urtejeval po-lozaj slovenske narodstne skupno-sti in pospeäevala prizadevanja za sozirje v dezeli.
• Kräcanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza sta ma-nifestirali kot osrednji prosvetni organizacij i koroäkih Slovencev ob 70-letnem jubileju ustanovitve Slovenske kräcansko-socialne zveze v veliki koncertni dvorani in mest-nem gledaliäcu v Celovcu moc slovenske kulture in nezlomljivo voljo koroäkih Slovencev do zivljenja. Prireditve Kräcanske kulturne zveze sta se udelezila tudi dezelni glavar Leopold Wagner in celoväki zupan Leopold Guggenberger, prireditve v mestnem gledaliäcu pa podpredsednik dezelnega zbora, poslanec Josef Guttenbrunner in podzupan mesta Celovec Medwe-schek.
Vsi navedeni koraki upravicujejo rahlo upanje po zboljäanju medse-bojnih odnosov in ureditvi odprtih vpraäanj.
